Omemba: Hanna Slak

»Film Odrešitev za začetnike odpira temo disfunkcionalne družine na izviren, drzen in humoren način in jo prenaša v širši družbeni kontekst.«

»Scenarij, v katerem je družbena satira uporabljena na izjemno intimen način, se izmika ustaljenim pripovednim konvencijam in zapušča varne meje realizma.«

»Vsi verjamemo, da smo dobri, in na tem temelji naša identiteta.«

»Z minimalnimi gestami, brez odvečnih besed ustvari lik očeta, ki daje svoji hčerki prepričljivo čustveno podporo.«

»Najti pravo mero in bistvo zgodbe, ki bo bolečo osebno izkušnjo prenesla občinstvu brez stereotipov in odvečnih informacij, je bil brez dvoma velik izziv.«

»Film odlikuje subtilna poetika, v kateri čas in dih zastaneta.«

»Iz družbe dialogov drsimo v družbo monologov.«

»Dialog z naravo kljub vsem poskusom še vedno ostaja neukročena in 'govori' povsem svoj jezik.«

»V filmu imata zelo pomembno vlogo glasba in zvok, zato je bilo ključno, da sta pri ustvarjanju sodelovala slovenska dirigentka Živa Ploj Peršuh in vrhunski snemalec zvoka Grega Švabič.«

»Eno od glavnih vlog je odigral Marko Mandić, igralec, s katerim sodelujem že od študijskih let, in upam, da imava pred sabo še vrsto zanimivih filmskih zgodb.«

»Glavno vlogo igra nemška zvezda Maren Eggert, pri delu z njo se je izkazala maskerka Tina Lasič Andrejevič in znova potrdila, da je delo maskerke za igralke in igralce ključnega pomena.«

»Slovenski del ekipe se je vrhunsko odrezal, kot tudi producent Miha Černec s svojo neustavljivo energijo.«

»Klub režiserk je zasnovan kot prostor srečevanja in povezovanja režiserk raznolikih profesionalnih profilov, različnih generacij in žanrskih afinitet.«

»Eden od namenov kluba je tudi redno posredovanje novic o dogajanju, aktivnostih in dosežkih slovenskih režiserk.«

»Članice – pa tudi ustvarjalke ali ustvarjalci iz drugih držav – bodo na njej lahko našli talentirane režiserke za sodelovanja pri svojih projektih, za mentorstvo in za lastne iniciative.«

»Če je v gledališču avditorij oddaljen, je treba govoriti glasneje, več si lahko privoščiš od daleč. Jaz pa hlepim po gledališki intimi.«

»Vendar pa sem bila Mladinskemu zelo zvesta, drugje sem igrala samo, kadar sem imela čas za to. Nikoli nisem delala dveh predstav hkrati.«

»To je bila zame najzahtevnejša in prelomna vloga, ker je bilo to prav leta 1999, ko sem čutila, da se vzorci ponavljajo.«

»Največjo bližino sem imela s Pio, eno od treh osamljenih žensk v Zločinu na Kozjem otoku v režiji Paola Magellija.«

»Na to vlogo sem čakala 30 let.«

»Vsi so me spraševali, kdo je ta, ki igra trapasto mamo!«